Dan Zemlje: Upravljanje geosfere odraža naš odnos do planeta

Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) je posvet v centru Rog organiziralo v sodelovanju z Geološkim zavodom Slovenije (GEOZS) in Naravoslovnotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani (NTF). Geosfera kot vir strateških in kritičnih surovin v luči razogljičenja in pravičnega prehoda predstavlja temelj digitalne in zelene preobrazbe. Obenem v okviru podnebnih sprememb ter povezanih pojavov pomeni izziv za razumevanje in sistemsko ukrepanje.

MNVP z dogodkom ob Dnevu Zemlje nakazuje potrebo po celostni obravnavi pogosto prezrtih temeljev našega okolja – tal, kamnin, prostora, ki ga s poseganjem vanje človek soustvarja.

Minister za naravne vire in prostor Jože Novak je uvodoma povedal: »Zavedamo se, da so naravne nesreče postale nova realnost, s katero bomo morali živeti. In prav zato je še toliko bolj pomembno, da se nanje pripravimo – z močnimi sistemskimi okviri, zakonsko podlago in ustreznimi načrti.« Poudaril je, da smo na področju plazov v preteklosti pogosto ukrepali prepozno ali pa s premalo pozornosti na normativni ravni, kar se sedaj spreminja.

»Podnebne spremembe se v Sloveniji kažejo še posebej intenzivno – pri čemer imata ključno vlogo prav učinkovito, prilagojeno prostorsko načrtovanje in smelo urejanje vodne infrastrukture. Z njima lahko preprečujemo velika tveganja in gradimo izboljšano odpornost naših naselij,« je dodal minister Novak.

Uvodoma je direktor GEOZS dr. Miloš Bavec izpostavil pomen zbiranja in dostopnosti podatkov o geosferi. »Priča smo vse večjemu pritisku različnih interesov na Zemljino podpovršje, od infrastrukturnih in energetskih projektov do možnosti skladiščenja pod površjem in ostalih posegov v prostor. Dostopnost do podatkov o geosferi pa je še posebej pomembna na področjih kot so trajnostno upravljanje z mineralnimi surovinami, 3D prostorsko načrtovanje, ocene potresne varnosti, ocene potenciala geotermalne energije in ravnanja s podzemnimi vodami,« je poudaril dr. Bavec in dodal, da: »Slovenija, v primerjavi z drugimi državami Evropske unije, žal nima urejenega sistemskega zbiranja geoloških podatkov, ki bi morali biti javni in dostopni.« GEOZS, ki je nacionalni geološki zavod, sicer že gradi bazo geoloških podatkov, jo interpretira ter javnosti omogoča vpogled vanjo prek različnih aplikacij kot so e-Plaz, e-Geologija, Geološki laboratorij v naravi in Rudarska knjiga.   

Erozijski pojavi in plazovi: opozorilne karte, urejanje, opozarjanje ter odpravljanje posledic

Jernej Jež in dr. Mateja Jemec Auflič iz GEOZS sta podrobneje predstavila opozorilne karte verjetnosti pojavljanja pobočnih masnih premikov, ki predstavljajo osnovo za načrtovanje rabe prostora. Zbiranje podatkov o pobočnih masnih premikih je še posebej pomembno zaradi smotrnega prostorskega načrtovanja, zaščite in preprečevanja nesreč, ocenjevanja nastale škode, napovedovanja in zgodnjega opozarjanja ter upravljanja s tveganji.

Dr. Leon Gosar je predstavil vlogo Direkcije Republike Slovenije za vode pri urejanju prostora na plazljivih območjih. Direkcija je objavila opozorilne karte verjetnosti pojavljanja zemeljskih in hribinskih plazov v merilu 1:25.000 za območja 95-ih občin. Za pregledovanje so dosegljivi v Atlasu voda, za prenos na portalu eVode in na portalu Slovenski INSPIRE metapodatkovni sistem. Objavljena je tudi priloga splošnih smernic s področja upravljanja z vodami. Priloga podaja usmeritve za uporabo opozorilnih kart pri načrtovanju prostorskih ureditev na območjih, kjer obstaja možnost nastanka zemeljskih in hribinskih plazov. Vsebuje poglavje z usmeritvami za izdelavo dokumentacije v postopkih prostorskih aktov ter poglavje z usmeritvami za izdelavo dokumentacije v postopkih projektnih pogojev, vodnega soglasja in mnenja o sprejemljivosti gradnje z vidika upravljanja z vodami.

Z vidika sistemske ureditve je problematika zemeljskih plazov naslovljena kot izvedba geotehničnih ukrepov za zavarovanje stvari – objektov. Sistemsko je v Sloveniji urejeno reševanje problematike 7 plazov velikega obsega iz let 2000 in 2001 ter reševanje plazov, ki so zaznani in evidentirani v oceni škode zaradi posameznih dogodkov naravnih nesreč večjega obsega v skladu z zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč, pod pogojem, da naravna nesreča povzroči škodo večjo kot 3 promile prihodkov državnega proračuna. Za leto 2025 je to okrog 5 milijonov evrov.

Ervin Vivoda, vodja Urada za zmanjševanje posledic naravnih nesreč na MNVP je poudaril, da je sanacija plazov tudi najbolj zahtevna med ukrepi za obnovo, saj zahteva predhodne geotehnične in geološke raziskave ter izdelavo ustrezne projektne dokumentacije kot tudi obsežna finančna sredstva. »Potrebno je vzpostaviti strategijo ukrepanja in ravnanja v primeru zemeljskih plazov, saj je pojav po svoji vsebini bistveno drugačen od drugih vrst naravnega ogrožanja,« je izpostavil Vivoda.

Namen strategije:

• vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje enotne evidence nestabilnosti tal za Slovenijo;
• vzpostavitev enotne metodologije vrednotenja in razvrščanja pojavov nestabilnosti tal, glede na nujnost sanacije;
• zagotovitev finančnih sredstev državnega proračuna za izvedbo sanacij po opredeljenih prioritetah – prednostnem redu;
• vzpostavitev državne monitoring mreže za plazove, ki vsebuje zajem in shranjevanje podatkov o pojavih nestabilnosti tal, njene podatkovne baze morajo biti javno dostopne;
• sprejem omejevalnih pravnih režimov za ogrožena območja, s čemer se prepreči povečevanje škodnega potenciala na območju.

Podzemne vode: del vodnega kroga in energijski potencial

Dr. Nina Mali je poudarila pomen zaščite in varovanja podzemne vode, ki je pomemben del vodnega kroga. Na kakovost podzemne vode vplivajo urbanizacija, kmetijska dejavnost, industrija, podnebne spremembe, zato so za povečanje točnosti in zanesljivosti ocen stanja podzemne vode še posebej pomembni podatkovni sistemi z geološkimi in hidrogeološkimi vsebinami.

Dr. Nina Rman je predstavila pomen podatkov za boljše upravljanje potenciala in rabe geotermalne energije. »Potreba po energetski preobrazbi, ki bi naslavljala uporabo geotermalne energije, je vse večja,« je izpostavila. Za učinkovito in povečano rabo geotermalne energije pa potrebujemo sistematično zbiranje in javne objave vseh geoloških in geotermalnih podatkov.

Potresna dejavnost v Sloveniji

Dr. Jure Atanackov iz GEOZS je predstavil podatkovno bazo prelomnih potresnih virov, ki predstavlja tudi geološke vhodne podatke za novo karto potresne nevarnosti v Sloveniji, ki je v nastajanju. 

Rudarstvo: pridobivanje mineralnih surovin ter razvojne priložnosti v primeru opuščanja rudarskih del

Doc. dr. Gorazd Žibret z GEOZS je uvodoma pojasnil pomen kritičnih mineralnih surovin za trajnostno prihodnost ter zeleni in digitalni prehod. Predstavil je bistvo nacionalnih programov za splošno raziskovanje kritičnih surovin in mineralov nosilcev za kritične surovine, katerih pripravo za države članice določa evropska uredba o vzpostavitvi okvira za zagotavljanje zanesljive in trajnostne oskrbe s kritičnimi surovinami, ki spodbuja trajnostno naravnano in odgovorno rabo naravnih virov. Predstavil je tudi predlog slovenskega Nacionalnega programa za splošno raziskovanje kritičnih surovin in mineralov nosilcev za kritične surovine, za pripravo katerega je bil s strani MNVP zadolžen GEOZS.

Žiga Hrib iz MNVP je predstavil postopke opustitev izvajanja rudarskih del, ki so določeni v zakonu o rudarstvu: kdaj se lahko začne postopek opustitve izvajanja rudarskih del, katere pogoje mora bivši nosilec rudarske pravice izpolnjevati, kdaj se lahko izda odločba o prenehanju pravic in obveznosti. Sledita tehnična in biološka sanacija pridobivalnega prostora ter vzpostavljanje pogojev za novo rabo prostora.

»Opustitev izvajanja rudarskih del je priložnost za nove dejavnosti in razvojne programe,« je poudaril Hrib. Najpogostejši primeri nove rabe v Sloveniji obsegajo vzpostavitev industrijsko-obrtnih con, objektov za šport in rekreacijo, vodnih teles – gramoznic in kmetijskih površin.

Ana Burger, sodelavka GEOZS je predstavila Rudarsko knjigo, ki jo sestavljajo zbirka rudarskih podatkov, evidence in različne aplikacije za pripravo in oddajo vlog, obrazci, predvideni z zakonom o rudarstvu ter njen namen in uporabo pri načrtovanju in nadzoru rudarskih dejavnosti.

Geosfera: zakonske ureditve in informacijski sistemi

Dr. Lidija Globevnik, generalna direktorica Direktorata za vode na MNVP, je izpostavila celostno upravljanje geosfere kot enega izmed štirih sistemov našega planeta poleg hidrosfere, atmosfere in biosfere ter njenega pomena pri izogibanju ali vsaj zmanjšanju tveganja naravnih nesreč.

Upravljanje zemeljskih plazov in erozij je eden osrednjih izzivov pri načrtovanju prostora v Sloveniji. Sodobni pristopi so:

• uporaba satelitskih in LIDAR podatkov;
• sistematično kartiranje nevarnosti;
• razvrščanje območij tveganja;
• integracija prostorskih podatkov v odločevalske procese.

Ključni ukrepi so izogibanje gradnji na nevarnih območjih (poplave, plazovi), sonaravno upravljanje z gozdovi, trajnostno kmetijstvo ter vzpostavitev sistema opazovanja, opozarjanja in pravočasnega obveščanja javnosti.

»Voda je glavni sprožilec zemeljskih plazov in erozije, zato je poznavanje vodnih pojavov ključ do razumevanja in obvladovanja teh tveganj,« je poudarila dr. Globevnik.